Najpomembnejše rudninske snovi v telesu so kovine (kalcij, kalij, natrij, magnezij, železo, baker) in nekovine (fosfor, žveplo, jod, klor ipd.). Kalcij in fosfor sta potrebna za rast kosti in zob ter za pravilno delovanje mišičevja in živčevja.nnTelo more sprejeti fosfor le, če je vmes kalcij. Kalcij pa deluje samo v zvezi z vitaminom D. Najdemo ju v mleku, jajcih, drobovini in fižolu, v majhnih koli­činah pa v nekaterih zelenjavah in žitaricah.nŽelezo in baker sta sestavna dela hemoglobina v krvi. Pomanjkanje že­leza povzroča slabokrvnost. Največ ga je v jetrih, ledvicah, ribah, jajcih, špi-nači, orehih, fižolu itd.nJod je v morskih ribah, morski soli, mleku, jajcih, pa tudi v vodi. Pomanj­kanje joda povzroča nepravilno delovanje ščitnice, zato nastane golša-vost.nFluor, ki daje čvrstost zobni sklenini in varuje zobe pred gnitjem, je v mor­skih ribah, ruskem čaju, rumenjaku in ovsu.nKuhinjska sol sodi med važne rudninske snovi, ki jih mora telo redno dobi­vati. Uravnava namreč osmotski pritisk in druge funkcije v organizmu. Neka­tera živila puščajo po prebavi v našem telesu lužnat, druga pa kisel preosta­nek. Kisline, preostale v telesu se po prebavi vežejo z lužninami v soli, ki jih telo izloča.nnV pravilni prehrani morajo prevladovati živila, ki ustvarjajo lužnine, da preprečijo škodljivost in zastajanje kislin v organizmu, ki povzročajo razne motnje in obolenja. V splošnem prevladujejo kisline v beljakovinski hrani, v moki in mlevskih izdelkih, stročnicah, orehih, brusnicah, maščobah in črni kavi. Živila, ki puščajo pri presnovi lužnine, so mleko, kri, krompir, redkev, špinača, zelje, ohrovt, rdeča pesa, kumare, paradižnik, mlad stročji fižol, ja­bolka, češplje, gobe in rjavi sladkor. Največ lugotvornih snovi imata sadje in zelenjava. Z nepravilnim ravnanjem pri pripravljanju hrane jih lahko uničimo. Pri kuhanju izluži voda predvsem lugotvorne snovi. Če odlijemo vodo, v ka­teri smo kuhali zelenjavo, zavržemo najdragocenejše snovi v zelenjavi.nnDa ohranja zelenjava vse rudninske snovi, jo dušimo, se pravi, da jo mehčamo v pokriti posodi z malo vode in masti. Voda, v kateri se je kuhal olupljen krompir, ima posebno veliko lužnin. V njej skuhamo zakuhe za juho, ki so iz moke in jajc, torej iz živil, v katerih je veliko kislinotvornih sestavin.nČe je le mogoče, pripravimo zelenjavo v sveži obliki kot okusne solate.nZelenjavo moramo pred vsako uporabo dobro in hitro oprati. Peremo jo v celem in šele nato jo razrežemo in takoj uporabimo. Drugače se sok izceja, kisik ima večjo možnost, da uniči vitamine.nnMlade zelenjave ne lupimo, ampak samo dobro operemo. Lupimo pa zelo tanko, ker je največ rudninskih snovi in vitaminov pod lupino.nZelenjavo kuhamo v vreli slani vodi. Skrbimo, da hitro zavre in kuhamo samo toliko, da se zmehča. Če ne vre nepretrgoma, se rada zapari, zlasti stročji fižol, repa in koleraba. Pri nepotrebnem kuhanju dobi zelenjava nepri­jetne okuse in porjavi. Četudi je zelenjava trda, ji ne dodajamo jedilne sode, ker ta uničuje vitamine. Zelen peteršilj pridajamo jedem na koncu kuhanja ali tik pred serviranjem.nnSuh fižol zvečer izberemo, operemo, namočimo in drugi dan, preden ga začnemo kuhati, osolimo. Leče ne namakamo, ampak jo samo preberemo, operemo, nalijemo nanjo mrzlo vodo, osolimo in kuhamo. Za suh grah je najbolje, če ga kuhamo v vreli slani vodi.