Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz ogljika, kisika in vodika. Medtem ko v se­stavi maščob prevladuje ogljik, je v ogljikovih hidratih več kisika. Ogljikovi hidrati krijejo dnevno 50 do 60 odstotkov potrebnih kalorij. K ogljikovim hi­dratom sodi tudi celuloza, ki je človek ne prebavi, da pa občutek sitosti in vpliva na normalno delovanje črevesja.nnNajpomembnejša ogljikova hidrata sta škrob in sladkor.nŠkrob vsebujejo skoraj vsa živila, zlasti žito, krompir, stročnice, kostanj itd. V živilih je v obliki škrobnih zrnc različne oblike in velikosti, zato lahko z mikroskopom ugotovimo, kateremu živilu pripada. Škrobna zrnca tiče v ce­lulozni ovojnici, ki jo je treba odstraniti. To opravimo s predelavo, npr. z mlet­jem ali s pripravo v kuhinji. V vročini namreč škrobna zrnca nabreknejo in ovojnica poči.nnPri prebavi se škrob spremeni v sladkor, ki tako pride v kri in z njo do po­sameznih delov, ki ga potrebujejo, da se oskrbijo s toploto in energijo.nSladkor dobi telo z navadnim sladkorjem, s katerim sladimo jedi in pijače. Vsebujejo ga pa tudi mleko, med, sadje, nekatere zelenjave, npr. paradižni­ki, melone, lubenice ipd.nnTudi iz ogljikovih hidratov ustvarja telo maščobo, če jih dovajamo preveč. Ljudje, ki se nagibajo k debelosti, naj ne uživajo preveč sladkih in močnatih jedi. Maščobe in ogljikovi hidrati lahko drug drugega nadomeščajo, vendar potrebuje telo več ogljikovih hidratov kot maščob.