Jajca so nepogrešljiva v vsaki kuhinji. Najboljša so sveža jajca. Po videzu jih spoznamo po prosojni lupini. Preizkušamo jih tudi v slani vodi; sveža padajo na dno posode, stara splavajo na površje. Za nekatere jedi so uporabna samo sveža jajca, ker ostane pri svežih rumenjak cel, pri starih pa se razlije. Cena jajc raste ali pada z nesnostjo kokoši. Varčna gospodinja jih shrani za zimo ali tudi za občasno pomanjkanje med letom. Shranjujemo samo sveža, snažna in cela jajca. Počeno lupino poznamo po zvoku, če jajci rahlo udarimo drugo ob drugo. To storimo pred vlaganjem. Pri shranjevanju polagamo jajca tako, da so s špičastim koncem obrnjena navzdol. V domačem gospodinjstvu jih vložimo za krajši čas v proso ali drugo žito, pepel ali jih zavijemo v papir. Za dlje jih najpogosteje vložimo v apneno mleko. Priporočljivo je tudi vodeno steklo ali garantol. V tem primeru je priprava ista kot pri apnenem mleku, dalje pa se ravnamo po navodilu. Apneno mleko dobimo tako, da razredčimo gašeno apno z vodo (za 100 jajc 2.5 kg apna). Vzamemo leseno ali glinasto posodo. Na dno damo plast bolj goste apnene kaše, da jajca lažje stojijo. Zložimo plast za plastjo, zalijemo z apnenim mlekom in na vrh damo nekaj deščic navzkriž, da se jajca ne vzdignejo. Posodo pokrijemo s papirjem. Če bi voda izhlapela, jo dolije-mo, ker morajo biti jajca zmeraj pokrita. Poleg kokošjih jajc uporabljamo v nekaterih krajih tudi račja in gosja jajca. Te uporabljamo samo za testo. Če jih pa kuhamo, jih moramo kuhati vsaj 10 minut, ker so lahko okužena z bacili tifusa (zaradi paše v umazanih vodah).